IGRATI ali BITI vodja?

Vodenje ljudi je darilo. In odgovornost.

OPIS PROGRAMA

Ljudje, ki jih vodim, mi nudijo ogledalo mojega delovanja, mojega stabilnega in manj stabilnega notranjega stanja. Če sem le to pripravljen videti. Na ta način lahko kot človek rastem in se razvijam hitreje. Zato je vodenje darilo. Veliko.

Kot dober vodja vzpostavljam odnose, ki so zaupanja vredni in odprti. Ko se mi ljudje odprejo, mi sledijo.
To je odgovornost.

Skozi izkušnje nam postane jasno, da bomo s pristnimi odnosi za dosego ciljev porabili manj energije, časa in denarja in kar je morda bistveno, a na to pozabljamo. Kot ljudje bomo preprosto zadovoljnejši, srečnejši.

Voditi odnose pomeni predvsem voditi samega sebe v odnosih. Ob pravem času odreagirati na pravi način na pravega človeka. Ko nam to uspeva, se ljudje v naši bližini počutijo sprejete, upajo si postavljati vsakršna vprašanja in z nami radi delajo. Z nami želijo sodelovati, se od nas učiti. Sami s seboj smo zadovoljnejši. Naše stabilno notranje stanje postaja naš zaveznik in ključen del naše vodstvene prepoznavnosti. Ni nam več potrebno voditi z argumentom moči. Ni nam več potrebno igrati vodje. Ljudje so v nas prepoznali vodjo. Takrat postanem vodja. To je začetek odgovornosti.

Delavnice so povzetek mojih petnajstletnih spoznanj kot trenerja. Imel sem priložnost videti in doživeti, kaj so bistvene lastnosti dobrih vodij in kje včasih kot vodje nehote delamo napake. Zasnovane so izrazito izkustveno. Skozi niz izbranih vaj, prilagojenih na trenutno stanje, udeležence vodimo tako, da preko umetno ustvarjenih situacij doživijo in imajo na ta način možnost razumeti, kako spremeniti neprimerne načine reagiranja v vsakdanjih situacijah in postati gospodar samega sebe. Tako postanemo človek, ki mu ljudje radi sledijo.

Povezava na kontaktni obrazec.

ODZIVI / REFERENCE

Janko Medja
MBA Managment board
UniCredit Banka Slovenija d.d.

V naši sredini smo se po malem spopadali z nekakšno neuglašenostjo, z nekimi dvomi glede osebnih odnosov, komunikacije, skupnega dela, timskega duha. Čeprav so nam v veliki multinacionalki, kot je UniCredit, na voljo prvovrstni programi za razvoj in učenje, nam je nekaj vseeno primanjkovalo. Pomislili smo na to, da bi si zastavili cilj spoznati samega sebe, po eni strani kot skupino posameznikov (ter vsakega posebej), nato pa tudi kot tisto še malo preveč opevano bitje – ekipo; da bi na podlagi tega poznavanja lažje uvajali spremembe, razmišljali skupaj, dosegali rast in napredek – tako pri posamezniku kot pri ekipi – z manj nesporazumov, z manj entropije, z vec veselja, kreativnosti in uspeha. O Iztokovem delu sem najprej slišal od ene njegovih zadovoljnih strank (same pohvale…). Precej kasneje sva se spoznala osebno in se nekako razumela, govorila nekaj besed istega jezika. In še veliko kasneje smo izpeljali skupaj prvo delavnico, se pred tem in po tem precej pogovarjali in si zastavili skupno pot. Tudi sodelavci so ga takoj sprejeli za svojega in po nekaj srečanjih (skupinskih ali ena na ena) smo skupaj na poti proti cilju. Iztok odpira vprašanja o nas samih, na katere nismo pomislili. S seboj prinaša svež in neobremenjen pogled, ki ga nadgradi s strokovnim pristopom, znanjem in energijo. In tako konkretno pomaga ljudem in ekipam, da se podajo in napredujejo na poti samo-spoznavanja in spreminjanja. Pravzaprav omogoča, da se samozavedanje in sprememba sproti prepletata in dopolnjujeta, kar je drugače, kot pri klasičnem pristopu, ko gre človek na neko delavnico, potem pa je prepuščen sam sebi. Poudarja doslednost ter >>follow-up<< pri dogovorjenih aktivnostih, kar je seveda edini način za spremembe. In seveda tako doslednost prakticira tudi sam. Z njegovo pomočjo sem prepričan, da bo naš končni cilj, dejanska rast tako posameznikov kot tudi ekipe, dosežen.

Sebastjan Harc
direktor nogometne šole
NK Maribor

V vseh letih mojega poklicnega delovanja sem se udeležil mnogih seminarjev, vodstvenih delavnic ter različnih izobraževanj, na katerih sem pridobil mnogo dobrih in uporabnih informacij. S takšno popotnico sem prišel tudi na Iztokovo delavnico, oziroma trening. In vendar, so bila moja pričakovanja popolnoma zgrešena… Deležen sem bil dogodka, ki bi ga poimenoval kar mentalni / intelektualni trening, ki mi ni dopustil niti minute nezbranosti, pasivnosti. Podani izzivi, naloge in akcija na dogodku so me spremenili. Spoznal sem, kaj pomeni slišati, videti in doživeti (so)človeka. Zgodilo se je nekaj, kar bi se moralo zgoditi vsem leaderjem, vodjem, oz. ljudem, ki želijo sodelovati z ljudmi. Hvala za izzive, znanje, fokus…

Aleksandra Koprivnik
Vodja pravne službe
Tamstan d.o.o.

Pri svojem delu se kot vodja pogosto srečujem s težavami pri komunikaciji ter pri medsebojnih odnosih. Posledično si zastavljam vprašanja kot so: Kdo je odgovoren za mojo zavzetost in občutke? Dobro upravljam s seboj? Se zavedam, kako delujem na druge? Kaj storiti, da bom pri delu bolj stabilna, avtonomna, predvsem, pa da bom svoje delo dobro opravljala? Da najdem vsaj nekaj odgovorov na vsa ta vprašanja, sem se udeležila delavnic z naslovom IGRATI ali BITI vodja? Delavnice so dosegle moja pričakovanja, saj so bile zanimive, praktične, brez suhoparne teorije. Naučila sem se, kako voditi težavne sodelavce, stranke, dobila odgovore kako izboljšati svojo avtoriteto in predvsem kako pri sebi razviti pozitivno energijo za motivacijo drugih. Na delavnicah sem tako spoznala kaj storiti, da bom vodja jaz in da ne bodo drugi vodili mene.